Zlato okno za razvoj otrokovega govora

Morda na prvi pogled ni čisto logično, kako bi bila lahko izraza »zlato okno« in »razvoj otrokovega govora« povezana, a v bistvu je povezava med njima izjemno močna in pomembna. Lahko bi celo rekla, da je njuna medsebojna povezava najpomembnejša za dober razvoj otrokovega govora, saj le-tega ne bo brez ustreznih spodbud v obdobju zlatega okna. Torej – kakšna je ta povezava?

Naj najprej pojasnim, kaj je mišljeno z izrazom »zlato okno« – (po večini) tuja literatura ga opredeli kot obdobje, časovno periodo oziroma priložnost, ki jo moramo čim prej čim bolje izkoristiti – tj. kritično obdobje. Če to ponujeno priložnost izkoristimo v tem kritičnem obdobju (zlatem oknu), bo situacija imela želen zaključek – pozitiven rezultat. Ko oziroma če pa to priložnost (obdobje) zamudimo, se bo “okno zaprlo” in za naš želen rezultat ni več mogoče, da se uresniči. Že samo če v google iskalnik vpišemo “golden window of opportunity” (kot sem že omenila, literatura je večinoma v angleščini), nam Wikipedia laično pojasni, kaj naj bi to bilo, in pod naslovom “examples”, torej primeri tega, kot prvi primer navede »kritično obdobje za razvoj organizma, v katerem je plastičnost možganov največja in v katerem so osvojene ključne nevrološke funkcije, kot je npr. govor, da lahko kasneje normalno delujejo in jih kasneje ni mogoče usvojiti«.

Mnogo strokovnjakov, pedagogov, doktorjev in drugih, ki se ukvarjajo s področjem govora, vzgoje in izobraževanja ter nevrologije poudarja izjemen pomen ustreznih govornih spodbud v obdobju zlatega okna. Niso pa si popolnoma soglasni o trajanju tega obdobja. Nekateri poudarjajo pomembnost prvih petih let otrokovega življenja, nekateri prva 2 leta, spet drugi prvih 20 mesecev, … Katera časovna perioda je torej skupna vsem? Predvsem prvo leto oziroma leto in pol. To utemeljujejo s tem,  da sta za dober razvoj govora in razvoj možganov medsebojno povezana in se med seboj dopolnjujeta in podpirata.

Dokaze o pomembnosti zlatega okna lahko najdemo tudi v nevroznanosti. Ob rojstvu otrokovi nevroni, to so otrokove živčne celice v možganih, še niso povezani med seboj – to se mora še zgoditi. Ko se en nevron poveže z drugim, nastane sinapsa – sinapsa je stik med živčnima celicama, kjer se prenašajo informacije. En nevron se lahko poveže z od 5000 do 15000 drugimi možganskimi celicami. Zgodnejše in večštevilčnejše so te povezave, zgodnejši in naprednejši bo otrokov govorni razvoj in s tem razvoj. Brez sinaptičnega povezovanja v zgodnjem otroštvu lahko kasneje pride do zaostanka na področju razvoja govora, ki pa lahko vodi v otrokove učne težave. Največ sinaps se tako ustvari v prvih 12 mesecih otrokovega življenja – zato je to prvo leto otrokovega razvoja najpomembnejše za usvojitev jezika in govora v polnosti. Ne glede na to, da otrok v tem obdobju še ne govori, vse spodbude iz okolja vsrkava vase – predvsem veliko posluša. Čeprav morda ne izgleda, kot da vas otrok razume in posluša, v resnici vpija vase vse izkušnje, spodbude in zaznave govora, ki jih bo kasneje zelo spretno uporabljal ves čas.

Izjemnega pomena je, da zlato okno ni zamujeno, saj je v nasprotnem primeru, če otrok v tem obdobju ne prejme dovolj primernih stimulacij, kasneje zelo težko, če ne celo nemogoče, da se povezave v možganih na novo vzpostavijo, s čimer pa je ogrožen ne le otrokov normalen govorni, temveč celotni kognitivni razvoj. Ko pa otrok postaja starejši, je pri njihovih možganih težko vplivati na to, kako procesirajo informacije, saj se povezave oz. mreže v možganih, povezane z govorom, utrdijo in postanejo bolj kompleksne in učinkovite. Vsekakor se bodo te povezave razvijale še skozi leta, ampak kasneje postane veliko težje in težje vplivati na njihov razvoj.

Kaj lahko iz vsega tega zaključimo? Da je povezava, omenjena že v uvodu članka, res izjemnega pomena – dobrega govora brez spodbud v obdobju zlatega okna ne bo. Vsakdo pa lahko nekaj naredi pri tem – branje knjig, pesmic, pogovor, petje, ritmično ponavljanje izštevank … od prvega dne dalje. S tem stimuliramo otrokove možganske celice. To je priložnost za starše in stare starše, vzgojitelje, varuške, …  ki lahko v tem obdobju naredijo največ za otrokov nadaljnji govorni in splošni razvoj. Delovanje v zlatem oknu ni torej nič drugega, kot vse, kar počnemo že tako ali tako vsak dan. Nadaljujmo torej z navedenimi aktivnostmi še naprej, in naši otroci bodo mojstri govora.

Fotografije: Mami z objektivi

Članek je za vas napisala Gaja Švigelj, študentka 3. letnika logopedije in surdopedagogike.

 

24.09.2018