VPLIV IGRE IN GIBANJA NA RAZVOJ GIBALNIH SPOSOBNOSTI

Zakaj je gibanje tako pomembno?

Gibanje in igra sta osnovni dejavnosti ter temeljni potrebi vsakega otroka. Igra je pogoj za normalen otrokov razvoj in pomembno vpliva tudi na razvoj gibalnih sposobnosti in spretnosti. Gibalni razvoj je proces, v katerem otrok postopoma pridobiva gibalne spretnosti in vzorce ter tako razvija svoje gibalne sposobnosti.

Gibanje ima pomembno vlogo tudi pri razvoju mišljenja, govora, učnih sposobnosti ter socialno-čustvenega razvoja. Otroci imajo prirojeno potrebo po gibanju, zato jim moramo omogočiti dovolj priložnosti za raznolike gibalne aktivnosti. V zgodnjem otroštvu otrok z igro in gibanjem razvija svoje sposobnosti, zmožnosti in odnos do gibanja, ki ga pogosto spremlja vse življenje.

Gibanje kot temelj razvoja

Predšolsko obdobje predstavlja temelj gibalnega razvoja, zato je izjemno pomembno, da otroka že zgodaj navajamo na redno in raznoliko gibanje. Gibanje vpliva ne le na telesni razvoj, temveč tudi na socialno-emocionalno, motivacijsko, kognitivno in psihološko področje.

Vsaka gibalna dejavnost mora biti prilagojena otrokovi razvojni stopnji – dovolj zahtevna, da predstavlja izziv, a hkrati takšna, da otrok doživlja uspeh. Poudarek mora biti na pozitivnih gibalnih izkušnjah, zato pri gibalnih dejavnostih ne tekmujemo. Otrok naj vsako vajo izvede po svojih trenutnih zmožnostih.

Gibalne sposobnosti so naravne danosti človeka, ki omogočajo uspešno izvajanje različnih gibalnih nalog. Gibalne spretnosti pa so z učenjem pridobljena gibalna znanja, ki se razvijajo na podlagi gibalnih sposobnosti ter posameznikovih telesnih in osebnostnih značilnosti.

Poznamo sedem osnovnih gibalnih sposobnosti: moč, hitrost, gibljivost, ravnotežje, natančnost (preciznost), koordinacijo in vzdržljivost. Gibalne sposobnosti so delno prirojene in delno pridobljene, kar pomeni, da nanje z rednim in raznolikim gibanjem lahko vplivamo, vendar je pomemben del teh sposobnosti posamezniku dan že ob rojstvu.

Gibanje in igra

V gibanje je smiselno vključiti igro, saj se otroci prav skozi igro učijo najlažje in najbolj naravno. Igra otroku pomaga premagovati izzive, povečuje motivacijo ter mu omogoča različne načine reševanja problemov. Gibanje skozi igro je lahko tudi poučno, zato je pomembno, da gibalne dejavnosti načrtujemo tako, da jih povezujemo z drugimi področji učenja. Na ta način otrok spoznava nova znanja ter utrjuje že osvojene veščine. Igra ima ključno vlogo v otroštvu, saj pomembno vpliva tudi na otrokov nadaljnji razvoj.

Igra in gibanje sta otrokovi osnovni potrebi, ki se nenehno prepletata skozi vsakodnevne dejavnosti. Gibalna igra je notranje motivirana, prijetna in svobodna dejavnost. Igra pri otrocih pomeni osnovno potrebo za njihov razvoj in učenje. Otroka vključuje v skupino, mu omogoča pridobivanje raznolikih izkušenj in znanj ter spodbuja čustveno in socialno učenje. Pomembna je tudi pozitivna motivacija, ki otroku omogoča vztrajnost, raziskovanje in aktivno sodelovanje.

Ob gibanju otrok spoznava svoje telo, doživlja veselje in ponos ob napredku, ter postopoma gradi zaupanje vase. Gibanje skozi igro mu daje občutek ugodja, varnosti in dobrega počutja, hkrati pa mu omogoča raziskovanje, spoznavanje in razumevanje sveta okoli sebe.

Gibalne dejavnosti skozi igro

Razvoj gibalnih sposobnosti v otroštvu pomembno prispeva k razvoju gibalnih spretnosti. Otrok skozi igro raziskuje svoje okolje in se uči z lastno aktivnostjo, kar predstavlja najbolj naraven in učinkovit način učenja. Igra je temelj za pridobivanje gibalnih izkušenj, spretnosti in sposobnosti, saj otroku omogoča preizkušanje, raziskovanje in napredovanje v lastnem tempu.

Ker se otroci skozi igro gibljejo in skozi gibanje igrajo, lahko gibalne dejavnosti obogatimo z različnimi poimenovanji gibov ali s posnemanjem živali, kar dodatno spodbuja domišljijo in motivacijo. Gibalnim aktivnostim se ne smemo izogibati zaradi strahu pred poškodbami, temveč moramo otroku zagotoviti varno okolje, v katerem mu omogočimo samostojnost in pridobivanje raznolikih gibalnih izkušenj. Te imajo ključno vlogo pri otrokovem gibalnem razvoju ter oblikovanju pozitivnega odnosa do gibanja.

Gibalne dejavnosti, s katerimi lahko skozi gibalno igro spodbujamo razvoj posameznih gibalnih sposobnosti, so:

RAVNOTEŽJE: je pri predšolskih otrocih slabo razvito, zato jim je potrebno nuditi dovolj gibalnih spodbud in vključiti tudi rotacijska gibanja, guganje, vrtenje ipd.

• Hoja po različnih rekvizitih, vrvi, hlodu, narisani črti …;
• vrtenje (stoje, okoli svoje osi), s pomočjo pripomočkov, da otrok sedi in ga vrtimo;
• guganje (zibelka)
• kotaljenje po tleh / travi / blazini
• izmenično poskakovanje na eni nogi; sonožno preskakovanje vrvi na tleh; skakanje na žogi; preskakovanje (prestopanje) plastičnih palic na različnih višinah in z različno razdaljo med palicami;

KOORDINACIJA: se najbolj razvija v predšolskem obdobju. Ker so otroci v tem obdobju najbolj dojemljivi za sprejemanje gibalnih informacij, se ta sposobnost najintenzivnejše razvija (poleg hitrosti).

• Plezanje po stopnicah / lestvi;
• spuščanje po toboganu;
• premagovanje različnih ovir;
• daljši pohod z različnimi naravnimi ovirami;
• »pajkova mreža« (reševanje gibalnega problema);
• podajanje in lovljenje žoge ipd.

MOČ: pri razvijanju moči je potrebna velika previdnost, da ne preobremenimo sklepov in hrbtenice pri otrocih, zato se poslužujemo naravnih oblik gibanja.

• Gibanje in plezanje (za krepitev mišic rok in razvoj moči);
• visenje;
• vožnja samokolnice;
• nošenje žoge ali drugih predmetov ipd.

HITROST IN VZDRŽLJIVOST pri predšolskih otrocih razvijamo predvsem z naravnimi oblikami gibanja (hoja, tek, lazenje, plazenje, plezanje, skoki in poskoki) in elementarnimi igrami.

NATANČNOST (PRECIZNOST) je v povezavi z ostalimi gibalnimi sposobnostmi. Razvijamo jo z:

• z vodenjem žoge (z obema rokama in kasneje izmenično) med ovirami;
• zadevanje koša z žogami (različne velikosti);
• lovljenje;
• ciljanje predmetov / tarče;
• tek med ovirami;
• metanje predmetov;
• kotaljenje žoge med ovirami;
• zadevanje v koš z žogo ipd.

GIBLJIVOST pri predšolskih otrocih razvijamo s pomočjo gimnastičnih vaj, plazenje pod in preko ovir ipd. Pozornost moramo posvetiti predvsem temu, da se otroci zavedajo lastnega telesa in razvijajo sposobnosti koordinacije.

Pri gibalnih dejavnostih lahko uporabimo tudi pravljice, zgodbe in poimenovanja živali (npr. pikapolonice, metulji, medvedi, ptički), s katerimi posamezna gibanja otrokom približamo na igriv in domiseln način. Dodamo lahko tudi glasbeno spremljavo, ki otrokom omogoča gibanje v ritmu ter spodbuja njihovo izražanje in ustvarjalnost. S pomočjo pravljice otrok na zabaven in sproščen način krepi zaupanje v svoje gibalne sposobnosti in razvija pozitiven odnos do gibanja.

Gibanje, igra in različni pripomočki imajo pomembno vlogo pri utrjevanju gibalnih sposobnosti ter naravnih oblik gibanja. Otroka je treba spodbujati in pozitivno motivirati, hkrati pa mu omogočiti dovolj samostojnosti pri reševanju gibalnih izzivov ter preizkušanju športnih rekvizitov in pripomočkov. Kadar ustreznih pripomočkov nimamo, lahko uporabimo preproste, doma narejene pripomočke iz kartona, časopisnega papirja ali drugih vsakdanjih materialov.

Gibalne igre in dejavnosti morajo biti ves čas prilagojene otrokovi starosti in njegovim trenutnim zmožnostim, saj otrok le tako doživlja uspeh in pozitivne izkušnje. V spontanih gibalnih igrah naj imajo otroci možnost raziskovanja, odkrivanja lastnih rešitev, sprejemanja napak in učenja skozi igrivo, sproščeno in veselo igro.

Gibalno učenje ima pomembno vlogo tudi pri usvajanju gibalnih spretnosti, ki posamezniku niso prirojene, temveč se jih mora naučiti, kot so plavanje, kolesarjenje, smučanje, drsanje, igre z žogo in podobno. Pri tem imajo pomembno mesto elementarne gibalne igre, saj otrokom na zabaven in sproščen način omogočajo telesno in psihično pripravljenost, pridobivanje novih gibalnih znanj ter utrjevanje že osvojenih spretnosti.

Elementarne gibalne igre hkrati prispevajo k razvoju gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter spodbujajo sodelovanje v skupini, vztrajnost in spoštovanje dogovorjenih pravil. Skozi gibalno igro otrok razvija svoje telesne značilnosti, gibalne sposobnosti in pozitiven odnos do gibanja.

Gibanje in igra sta otrokovi osnovni potrebi. Z njuno pomočjo otrok spoznava svoje telo, prostor, čas in samega sebe. Naloga odraslih je, da otrokom ustvarimo spodbudno, varno in igrivo okolje, v katerem bodo lahko razvijali svoje gibalne sposobnosti, samozavest in veselje do gibanja.

Viri in literatura

Barber, M. (2010). Nestrukturiran material kot pomagalo pri gibanju na prostem. Pišot, R., Štemberger, V., Šimunič, B., Dolenc, P., Malej, R. (ur.), Sodobni pogledi na gibalni razvoj otroka 2010 (str. 34—35). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

Bivic, A. (b.d.). Gibalni razvoj otroka nam odkriva marsikaj. Pridobljeno s http://vrtec-jarse.si/images/uploads/clanek_gibalni_razvoj_Vrtec_Jar%C5%A1e.docx.pdf

Fajt, I. (2010). Gibanje je veselje. Pišot, R., Štemberger, V., Šimunič, B., Dolenc, P., Malej, R. (ur.), Sodobni pogledi na gibalni razvoj otroka 2010 (str. 89—90). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

Fluher, V. (2010). Z gibanje v pomladni dan. Pišot, R., Štemberger, V., Šimunič, B., Dolenc, P., Malej, R. (ur.), Sodobni pogledi na gibalni razvoj otroka 2010 (str. 94—96). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

Fridrih, A. (2010). Gibalni izzivi za otroke prvega starostnega obdobja. V Pišot, R., Štemberger, V., Šimunič, B., Dolenc, P., Malej, R. (ur.), Sodobni pogledi na gibalni razvoj otroka 2010 (str. 97—99). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

Güntner-Krulec, M. (2010). Ples kot izziv za učenje. Pišot, R., Štemberger, V., Šimunič, B., Dolenc, P., Malej, R. (ur.), Sodobni pogledi na gibalni razvoj otroka 2010 (str. 128—129). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

Happe, J. (2010). Utrjevanje gibalnih sposobnosti in naravnih oblik gibanja. Pišot, R., Štemberger, V., Šimunič, B., Dolenc, P., Malej, R. (ur.), Sodobni pogledi na gibalni razvoj otroka 2010 (str. 130—133). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

Muhič, M. (2010). Elementarne igre kot sredstvo za razvijanje gibalnih sposobnosti otrok. Pišot, R., Štemberger, V., Šimunič, B., Dolenc, P., Malej, R. (ur.), Sodobni pogledi na gibalni razvoj otroka 2010 (str. 262—263). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

Publikacija Šport v vrtcu. (b.d.). Pridobljeno s http://www.vrtecsentvid.si/design/uploads/content/dokumenti/publikacija%20sport%20v%20vrtcu.pdf

Puhar, M. (b.d.). Otrok potrebuje gibanje. Pridobljeno s http://www.vrteckocevje.com/uploads/files/otrok-potrebuje-gibanje.pdf