Igra predšolskega otroka in njen razvoj

Predšolski otrok, šolar in celo odrasel se veliko lažje uči preko igre. V otroštvu je igra najpomembnejša oblika učenja in pridobivanja osnov za višje oblike učenja in razvoj mišljenja. Preko igre pridobivamo različne čutne vtise. Otrok pri igri tipa, opazuje, posluša, voha, ko se aktivno ukvarja z raznimi gradivi, sestavlja, pretaka, gnete, pridobiva socialne izkušnje, ko prevzema razne vloge med vrstniki, itd.

Igra je ne le osnovna dejavnost, ampak tudi potreba vsakega otroka in pogoj, da se normalno psihično in fizično razvija. Igra pomembno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja, zlasti v predšolskem obdobju. Tako na gibalne sposobnosti in spretnosti, kot na kognitivni razvoj (razvoj občutenja in zaznavanja, razvoj govora, spoznavanje in raziskovanje okolja, reševanje problemov, razvoj domišljije in ustvarjalnosti, socialno kognicijo), emocionalni razvoj (sproščanje in izživljanje čustev (npr. doživljanje zadovoljstva, premagovanje strahu), premagovanje težav in konfliktov, uresničevanje želja … ), socialni in moralni razvoj (razvoj socialne kompetentnosti (sodelovanje, razumevanje in upoštevanje drugih), razvoj samokontrole (npr. impulzivnosti, agresivnosti), osvajanje družbenih pravil in norm) ter osebnosti razvoj (razvoj avtonomnosti, spoznavanje sebe (oblikovanje samopodobe) in sveta (spoznavanje različnih vlog in vstopanje v svet odraslih).

Ker je igra tako pomemben dejavnik razvoja otroka moramo biti pozorni, da so po eni strani izbira in način otrokovega igranja odvisni od njegove trenutne razvojne stopnje (gibalnih in kognitivnih sposobnosti, emocionalne in socialne zrelosti), po drugi strani pa je igra, tisti dejavnik, ki otroka spodbuja, da v razvoju napreduje.

VRSTE IGRE GLEDE NA NJIHOVO VSEBINO IN NJIHOV NAMEN

Funkcijska igra

Pod to obliko igre razumemo dejavnosti, kjer otrok preizkuša svoje zaznavno-gibalne sheme, to pa mu daje občutek zadovoljstva. Namen funkcijske igre je, da otrok skozi igro pridobiva nove gibalne, čutne in zaznavane funkcije. Otrok v prvih dveh letih starosti preizkuša svoje zmožnosti, tako da neposredno manipulira s predmeti in jih raziskuje. Otrok si ogleduje predmet, ga meče in posluša zvoke, ki jih predmet oddaja ob sami manipulaciji. S tem pa razvija vse svoje čute. Nekateri pravijo, da je funkcijska igra razdeljena na dva dela. V prvem delu otrok spoznava svet okoli sebe, v drugem pa preko gibalne igre razvija mišičevje in okostje, pridobiva gibalne spretnosti in razvija koordinacijo. Funkcijska igra prevladuje v prvem letu starosti, po drugem pa začne upadati.

V to skupino lahko prištevamo vse oblike igre, ki vsebujejo naravne oblike gibanja (plezanje, plazenje, tek, hoja, skakanje) in igre pri katerih otroci raziskujejo predmete ter svet okoli sebe. Pomembno je, da odrasli za otroka pripravimo varno in zanimivo okolje, katero otroka spodbuja k raziskovanju. To pomeni, da ga peljemo ven in mu dovolimo, da se dotika rastlin, meče kamne, skače v luže, povoha rože.

Konstrukcijska igra

V konstrukcijski igri otrok povezuje, sestavlja posamezne dele igrače in s tem  gradi ter ustvarja konstrukcijo.  Za to obliko igre je že značilno kombiniranje in oblikovanje različnih igralnih materialov ter predstavljanje novih nastalih oblik. Ta oblika igre spodbuja otrokovo domišljijo ter ustvarjalnost. Konstrukcijska igra je nadgradnja funkcionalne oblike igre, saj otrok predmetov, ki so mu na voljo ne le opazuje, preizkuša temveč kombinira nove konstrukcije, pri tem pa se pomembno razvija sposobnost načrtovanja.

Najpogostejša oblika konstrukcijske igre je igra s kockami. Kadar otroci iz različnih manjših kosov (kock), oblikujejo različne konstrukcije in instalacije.

Če še je ne poznate, bi vas na tem mestu seznanili z obliko nekoliko bolj usmerjene konstrukcijske igre, ki se imenuje tangram. Tangramje igrasestavljanka, ki vsebuje sedem delov, ki so pravzaprav osnovni geometrijski liki.Z njimi sestavljamo različne figure, pri čemer moramo uporabiti vseh sedem kosov, ki se ne smejo prekrivati. V priponki si lahko sami izdelate svoje like za tangram in z svojimi malčki poskušate sestaviti, čim več različnih oblik.

Simbolna (domišljijska) igra

Za domišljijsko igro je značilno, da si otrok predstavlja (mentalno reprezentira) stvari, ljudi ali dogodke, ki dejansko niso prisotni – uporablja torej simbole. V svoji domišljiji prosto spreminja tako vloge sebe in svojih soigralcev, kot tudi pomen predmetov (npr. škatla je lahko ladja, avto, postelja, če jo obrnemo, pa postane miza…). Pri tem  posnema osebe ali živali iz realnega življenja, a njihove vloge kombinira na svojstven način, ter jim dodaja tudi domišljijske elemente. Ta igra zrcali otrokova izkustva, želje, pa tudi stiske in napetosti, ki jih sprosti prek igre.

Otroci pri tej obliki igre uporabljajo predmete, ki so jim na voljo in jim pripišejo svojstven namen (npr. kocka postane telefon, krožnik postane klobuk). Sami se postavljajo v različne vloge in predmetom pripisujejo različne vloge, ki jih posnemajo od svoje okolice (npr. otrok postane starš  in njegov medvedek otrok).  Prav tako pa prikazujejo različne dejavnosti (npr. otrok sebi na stalu tako, kot bo vozil avto).

Igra s pravili

Igra s pravili je najpogostejša med osnovnošolci, mladostniki ter odraslimi. Otrok se s tako obliko igre sreča preko že vnaprej pripravljenih iger neke kulture. Pozorni moramo biti na to, da lahko otrok sodeluje pri nastajanju in ustvarjanju novih igre, spreminjanju »starih«. Igre s pravili imajo dve pomembni funkciji v socialnem razvoju otrok, saj spodbujajo socialno vključevanje ali integracijo in socialno razlikovanje ali diferenciacijo. Piaget je celo poudarjal, da igre s pravili otrokom pomagajo pri moralnem razvoju, saj se otroci pri igri dogovarjajo, presojajo kdo je pravilno odreagiral, ali se goljufa itd.

RAZVOJNE RAVNI IGRE

Za lažjo predstavo, kdaj se katera oblike igre pojavi navajamo tri razvojne ravni igre, ki jih je opredelil Singer.

Prvo raven opredeljuje v obdobju med rojstvom in drugim letom otrokove starosti. V tem obdobju prevladujeta dve vrsti aktivnosti. To sta imitacija ter vaja in obvladovanje (funkcijska igra). Pri dejavnosti imitacije je pomembna uporaba refleksov, ponavljanje zvokov in gibov ter začetek simbolne imitacije. V drugi sklop dejavnosti pa se kaže kot senzorna igra (npr. okušanje, proizvajanje zvokov), ritualna igra in enostavno pretvarjanje.

Druga raven je opredeljena predvsem s simbolno igro in prevladuje v starostnem obdobju od dveh do petih let.

Tretja razvojna raven pa prevladuje po sedmem letu starosti. To so predvsem igre s pravili, ki vključujejo tekmovalnost.

Igra je najpomembnejša dejavnost v obdobju otroštva. Zato je pomembno, da odrasli dovolimo otrokom, da se igrajo in raziskujejo. Za otroke si je potrebno vzeti čas in se z njimi igrati ter jih spodbujati. Otroci nam bodo sami pokazali, kaj želijo početi. Samo pozorno jih moramo opazovati ter poslušati. Zavedati pa se moramo, da za pozitiven razvoj ni pomembno koliko igrač ima otrok na voljo, ampak da ima na voljo različne priložnosti, za različne oblike igre.

Članek je za vas napisala Martina Škrlec študentka specialne in rehabilitacijske pedagogike.

Literatura:

Batistič Zorec, M. (2002). Psihološki vidiki otrokove igre. Pridobljeno s www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/1-rp-t4-igra.doc

Marentič-Požarnik, B. (2014). Psihologija učenja in pouka: temeljna spoznavanja in primeri iz prakse. Ljubljana: DZS.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2006). Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Fotografije:

Fotografije od 1 do 3 in 5 do 7 – Mami z objektivi

Fotografija 4 – Marko Ocepek

26.11.2018