Sluh. Poslušanje. Večini je samoumevno, da je smo zmožni slišati vse in vsakogar v naši okolici. Pogostokrat sploh ne pomislimo na to, da ves čas slišimo ljudi, živali in stvari okoli sebe, saj smo se na slušne dražljaje že tako navadili, da smo sedaj sposobni podzavestno celo »blokirati« določene zvoke, da lahko normalno živimo. Žal pa se ne zavedamo, da je sluh veliko več kot le eno izmed naših čutil: je tudi primarni nadzornik našega govora!

Sluh je izredno pomemben tekom celotnega življenja, najbolj pa pri otrocih tekom razvoja njihovega govora. Lahko ga imenujemo kar nadzornik, saj otrok s poslušanjem lastnega govora nadzoruje, ali je določeno besedo povedal pravilno ali ne. To se seveda dogaja nezavedno, a tekom razvoja otrok pili svojo slušno pozornost in je sposoben bolje nadzorovati lasten govor. Poslušanje pa se začne veliko bolj zgodaj, kot si lahko mislimo. Otrok začne poslušati že pred rojstvom v maternici. Zlasti v tretjem trimesečju je dojenček sposoben slišati materin srčni utrip in njen glas¹. V kolikor se mati z otrokom že v tem času »pogovarja«, s tem krepi otrokovo slušno pozornost in mu pomaga pri spodbujanju delovanja njegovega nadzornika – sluha.

V porodnišnicah po Sloveniji že vrsto let opravljajo presejalno preiskavo sluha novorojenčka, ki zelo dobro pokaže morebitna odstopanja v sluhu. V kolikor se zaznajo odstopanja, so starši z novorojenčkom napoteni na dodatne preiskave. Najpogostejši razlogi za slabši sluh² pri dojenčkih so:

• Ponovitvena vnetja ušes (otitis media)
• Prirojene težave (slabši sluh v sklopu določenih sindormov, npr. Downov sindrom, Usherjev sindrom, …)
• Meningitis, encefalitis.

Kako pa sluh nadzoruje otrokov govor? V kolikor otrok nima odstopanj v sluhu, nadzornik deluje samodejno in brez motenj. V kolikor pa ima otrok težave, nadzornik ne dobi vseh informacij o otrokovem govoru, saj jih preprosto ne sliši. Deluje kot povratna zanka – več kot sliši, bolje lahko nadzoruje in pili oziroma na nek način celo »popravlja« otrokov govor. Slabši sluh je eden izmed najpogostejših razlogov za govorne težave, sploh za artikulacijska odstopanja (motnja izgovorjave določenih glasov). Težave se pojavijo zlasti pri višje frekvenčnih glasovih, kot so npr. /k/, /g/, /f/ …, ter pri glasovih, ki se razvijejo kasneje in so tudi »težji« za izgovorjavo. To so vsi sičniki (/s/, /z/, /c/) in šumniki (/š/, /ž/, /č/). V kolikor otrok slabše sliši, bodo zlasti omenjeni glasovi najbolj odstopali v njegovem govoru, saj jih nadzornik – sluh – ne bo zaznal kot napačno izgovorjenih in otrok se ne bo sposoben popraviti v govoru.

Pozorni moramo biti predvsem na najbolj zgodnje »rdeče zastavice«³:

• 0-6 mesecev: se ne odzove na glasen zvok, se ne zdrzne, če se zvok pojavi nenadoma, se ne obrne v smer izvora zvoka, se ne odzove, ko ga pokličemo po imenu (ko nismo v njegovem vidnem polju), ko je razburjen, se ne pomiri hitro, ko ga skušamo tolažiti z besedami, ne tvori preprostih zlogov, ki spominjajo na besede (»ba-ba« ipd.).
• 6-12 mesecev: ne posnema govora odraslih, glasovi, ki jih producira, so monotoni in enolični, ne beblja/čeblja oziroma le-to zatone, se ne smeje glasno.
• 12-18 mesecev: ni prve besede, se ne odziva na ime, ne ponavlja besed za odraslimi,

V kolikor zasledimo karkoli od naštetega, je nujno, da poiščemo pomoč čim hitreje, saj je zgodnje ukrepanje nujno. Dodatna preiskava in nasvet strokovnjaka staršem pomaga, da okrepijo otroka in njegov sluh, ki je neprecenljiv za otrokov govorno-jezikovni razvoj ter za otrokovo celotno življenje.

Kako pa lahko starši sami spodbujate in pilite otrokov sluh ter njegovo slušno pozornost? Malenkosti, ki na dolg rok naredijo veliko razliko, pomagajo otrokovemu nadzorniku samodejno delovati. Kot koristno se je izkazalo:

• Opisovanje okolice, dogajanja v okolici, ko je otrok pozoren na vas in na dogajanje (na ta način poleg poslušanja tudi gradimo otrokov besednjak, jezik in pozornost)
• Usmerjanje otroka na subtilne ali oddaljene zvoke v okolici (šumenje listja, oglašanje ptic, sirena v daljavi, pogovor neznancev v drugem jeziku, prepoznavanje znane melodije po radiu, …)
• Petje pesmi (že pred rojstvom otroka!, saj na ta način otrok prepoznava različne frekvence materinega glasu, ki je zanj takoj po rojstvu najpomembnejši glas).

Sluh je torej najpomembnejši mehanizem za govorno-jezikovni razvoj otroka. Starši in pedagogi imamo do določene mere vpliv nanj, zato je pomembno, da se njegove pomembnosti zavedamo, saj ga pogosto jemljemo kot samoumevnega oziroma ne pomislimo na težave s sluhom, ko opazimo odstopanja v govoru. Čimprejšnje ukrepanje lahko otroku pomaga premagati morebitne težave oziroma zaostanke v govorno-jezikovnem razvoju – malenkosti, ki mu bodo koristile kasneje celotno življenje.

Članek je za vas napisala Gaja Švigelj prof.logo.surdo

Viri:

¹ Webb, A. R., Heller, H. T., Benson, C. B., & Lahav, A. (2015). Mother’s voice and heartbeat sounds elicit auditory plasticity in the human brain before full gestation. Proceedings of the National Academy of Sciences, 112(10), 3152–3157. https://doi.org/10.1073/pnas.1414924112

²Prepoznavanje naglušnosti in izgube sluha pri otrocih. (b. d.). Neuroth SI. Pridobljeno 5. januar 2022, s https://si.neuroth.com/sluh-in-izguba-sluha/prepoznati-izgubo-sluha-pri-otroku/

³Scales of Development (ISD). (b. d.). Cochlear. Pridobljeno 11. januar 2022, s https://www.cochlear.com/au/en/home/ongoing-care-and-support/rehabilitation-resources/scales-of-development