Koncentracija je sposobnost, da določeni stvari namenimo pozornost, kljub temu, da se okrog nas dogaja še veliko drugih stvari. Dobra pozornost otroku omogoči boljše poslušanje in razumevanje povedanega, zmožnost sledenja navodilom, učenje in še mnogo drugih stvari. Za otroke je pozornost zelo pomembna. Vpliva na otrokov razvoj, uspešnost v šoli in pripomore k uspešnim socialnim odnosom.

KAKO SE POZORNOST RAZVIJA?

Novorojenčki imajo zelo zgodnjo obliko pozornosti, gre za tako imenovano pasivno pozornost. Ko dojenček sliši glas, pogleda ali pa obrne glavo proti glasu. To se zgodi spontano in nehote. To vrsto pozornosti lahko sprožijo le zunanji dejavniki in dogodki. Pasivna pozornost je seveda prisotna tudi kasneje oz. skozi celotno življenje.

Ko dojenčki odraščajo, pa so se sposobni sami osredotočiti na stvari. To pozornost imenujemo aktivna pozornost. Ta nastane kot posledica pozitivne motivacije in je tudi najbolj učinkovita ter dolgotrajna. Aktivna pozornost se skozi otroštvo nenehno izboljšuje.

V možganih se razvijejo tudi procesi, ki otrokom omogočajo, da se osredotočijo na naloge, ki jim niso v veselje oz. jih ne želijo narediti. Razvoj teh procesov je zelo dolgotrajen, procesi se namreč spreminjajo še v času poznega najstništva.

Pozornost je na začetku kratka in izven otrokove kontrole. Čez čas pa se lahko otroci načrtno osredotočijo in čas, ki ga namenijo eni stvari ali aktivnosti, je vedno daljši. Otroci lahko svojo pozornost okrepijo z različnimi vajami.

KOLIKO ČASA NAJ BI BIL OTROK SPOSOBEN POSVEČATI POZORNOST ENI DEJAVNOSTI?

Večina dvoletnikov je zelo aktivnih in težko poslušajo, ko jim nekdo nekaj govori ali pa daje navodila. Najverjetneje se brez vodenja odrasle osebe eni dejavnosti ne bodo posvetili za več kot deset minut. V povprečju naj bi otrok bil osredotočen od 2 do 5 minut pomnoženo z njegovo starostjo. Dvoletnik torej nekje med štiri in deset minut. Veliko je seveda odvisno od naloge oz. aktivnosti. Stvarem, ki ga zanimajo in v katerih uživa, bo seveda namenil več svoje pozornosti. Čas, ki ga bo namenil eni nalogi, je odvisen tudi od težavnosti. Na količino pozornosti pa vpliva tudi del dneva. Do petega ali šestega leta večina otrok razvije zmožnost nadziranja ravni aktivnosti. Aktivnostim se lahko zbrano posvečajo vsaj 20 do 25 minut. Vseeno se je potrebno zavedati, da se otroci razvijajo različno hitro, zato so te številke le okvirne.

POZORNOST JE ODVISNA OD OTROKOVIH INTERESOV

Otroci lahko stvarem, ki jih zanimajo, npr. igranju s kockami, posvetijo tudi 30 minut. Niso pa sposobni napisati svojega imena, ko jih to prosijo starši ali kasneje učitelji. Pri tem je zelo pomembno, da smo kreativni. V »nalogo« vpletemo stvari, ki so otroku všeč. Če želite, da otrok napiše prvo črko svojega imena, lahko to naredi iz kock ali pa jo oblikuje iz plastelina, če mu je to bližje oz. mu je to zanimivo. Vedeti je potrebno, kaj otroka zanima in motivira, in nato to vključiti v nalogo ali aktivnost. V vsakodnevne aktivnosti lahko vključimo vprašanja o okolici, npr. barve stavb, oblike kamnov. Ta vprašanja bodo spodbudila otroka, da se osredotoči na določeno stvar.

STARŠI SO ZGLED

Če bo starš med pogovorom z otrokom neprestano gledal na telefon, tudi od otroka ne moremo pričakovati, da bo pozorno poslušal. Če so starši med podajanjem navodil v fizični bližini z otrokom, to otrokom pomaga, da se lažje osredotočijo na stvari, ki jim jih starši govorijo.

KAKO LAHKO OTROKOM POMAGAMO IZBOLJŠATI KONCENTRACIJO?

• BRANJE KNJIG

Med branjem knjig je dobro, če otrokom pokažemo zanimive predmete na sliki. To jim pomaga razviti sposobnost, da se prostovoljno usmerijo na strani v knjigi. Ko znajo otroci brati že sami, naj oni berejo vam. Branje naj bo vedno daljše.

• IGRANJE IGER

Veliko iger pripomore k boljši koncentraciji. Zelo dobra igra za razvijanje pozornosti je spomin. Zbranost povečujemo tudi z naslednjimi igrami oz. dejavnostmi: različne sestavljanke, reševanje labirintov, iskanje razlik med slikama, povezovanje pik na listu, risanje po spominu, igra Črni Peter in podobne dejavnosti. Zelo enostavna dejavnost je tudi igra Ugani kaj/kdo. Pri tej igri si zamislimo eno stvar ali osebo v prostoru, otrok pa nas sprašuje vprašanja, dokler ne ugotovi, koga ali kaj smo si zamislili.

• AKTIVNOSTI NAJ BODO ZANIMIVE

Dobro je, da naloge otrokom naredimo zanimive. To predvsem velja za opravila, ki se zdijo otrokom težka in jim niso všeč. Pospravljanje igrač lahko popestrimo s tekmo. Ali bo otroku hitreje uspelo pospraviti kocke ali avtomobile?

• PAZIMO, DA JE V OKOLICI ČIM MANJ MOTEČIH DEJAVNIKOV

Če otroku nekaj razlagamo ob prižgani televiziji, na kateri se ravno predvaja njegova najljubša risanka, sploh ni vprašanje, kaj bo otroka bolj pritegnilo. Težja kot je stvar, ki jo moramo narediti, bolj nas motijo stvari iz okolice. Stvari, ki so glasnejše in živih barv bodo prej pritegnile našo pozornost.

Ob izvajanju aktivnosti tako poskrbite za mirno okolje, brez motečnih dejavnikov.

• OTROKOM RAZLOŽIMO, KAJ POMENI, DA MORAJO BITI POZORNI

Dobro je, da otrokom razložimo, kaj pričakujemo od njih, ko jim rečemo, da naj bodo pozorni. Na začetku nam lahko otroci ponovijo, kaj smo jim naročili. Tako vidimo, ali so nas razumeli. Čez čas bodo otroci vedeli, kaj mislimo z besedno zvezo »bodi pozoren«.

Z vajami lahko zelo pripomoremo k otrokovemu razvoju pozornosti. Ta pa je v našem vsakdanjem življenju zelo pomembna.

Članek je za vsa napisala varuška Taja (Taja Iglar), študentka razrednega pouka.

Fotografije Mami z objektivi 

Viri

Webster-Stratton, C. (2016). Neverjetna leta: priročnik za reševanje težav, namenjen staršem otrok, starih od 2 do 8 let. Ljubljana: UMco.

Harris O’Hanlon, L. (2013). How to Improve Attention Spans. Pridobljeno s https://www.parents.com/kids/development/intellectual/how-to-improve-attention-spans/