Kako se lotimo poučevanja črk?

V prejšnjem članku o razvoju pismenosti, ste lahko prebrali o tem, katere dejavnosti otroku ponudimo v predšolskem obdobju da razvije sposobnosti in spretnosti, ki so predpogoj za uspešen začetek opismenjevanja. Teh dejavnosti otroci ne povezujejo z branjem in pisanjem, ker ne vključujejo črk, številk, svinčnika in podobnih elementov, značilnih za branje in pisanje.

Kdaj pa začnemo vključevati črke?

Tako med starši kot med strokovnjaki prihaja do razhajanj v tem, ali naj bi se otrok naučil pisati že pred vstopom v šolo. Otroci nas bodo že v zgodnjem otroštvu presenetili z vprašanji, kot so: »Kaj piše tukaj?« in »Mami, kako se napiše žoga?« Naj otroku »prihranimo« učenje in preslišimo njegova vprašanja do vstopa v šolo? Nikakor. Če pri otroku opazimo zanimanje, ga vsekakor spodbujamo. Odgovorimo na njegovo vprašanje, vendar ga ne silimo k nadaljnjemu učenju. Otrok mora dane informacije najprej predelati, da bo pripravljen vprašati in sprejemati nove. Otroka, ki še ne kaže zanimanja, ne silimo k učenju. Če bo opazoval starše, brate in sestre pri branju knjig, revij in časopisov, bo prej ali slej postal radoveden, kaj v njih piše. Pri večernem branju knjig ga bo začelo zanimati, kje smo določeno besedo prebrali in če bomo knjigo prebrali večkrat, bo morda na pamet vedel, kaj je zapisano na določeni strani. Spoznavanje s črkami tako poteka spontano, naravno na osnovi otrokove želje po odkrivanju novih znanj in skrivnosti. Ni določene starosti, vsak otrok si sam izbere čas, ko začne vstopati v svet črk, številk in drugih zapisanih simbolov. Vloga odraslega je, da mu posreduje pravilne odgovore in ustvari okolje, ki bo spodbudilo njegovo radovednost.

Kako ustvarimo tako okolje?

  1. Najprej moramo odrasli biti otroku zgled pri branju. Naj nas večkrat vidi s knjigo ali revijo, ker na tak način spoznava, da je branje uporabna dejavnost.
  2. Napisi v otrokovem okolju naj dobijo pomen. Otroku pokažimo in preberimo, kaj piše na prometnem znaku; na obisku pri prijateljih na zvoncu poiščimo njihov priimek; na vratih trgovine preberimo delovni čas; na škatle zapišimo, kaj je pospravljeno v njih ipd.
  3. Doma ustvarimo bralni kotiček. Ponudba knjig v njem naj bo raznolika glede na vsebino, velikost, obliko in materiale, iz katerih so narejene. Vsaj nekatere naslovnice naj bodo vidne, vse knjige v kotičku pa naj bodo na dosegu rok. Bralni kotiček mora otrok povezovati z ugodjem, nikoli ne sme branje ali gledanje slikanic predstavljati kazni.
  4. Na stene nalepimo plakate s sličicami in besedilom. Plakati naj bodo pisani, privlačni, s tematiko, ki otroka zanima (živali, prevozna sredstva, zemljevid z državami, oblačila, hrana ipd.).
  5. Nalepimo tudi slikovno abecedo. V trgovinah in na spletu lahko dobimo veliko različic, odločimo pa se za tisto, ki bo koristna za otroka, ne za tisto, ki bo le pripomogla k dekoraciji otroške sobe. Še bolje je, če plakat izdelamo skupaj z otrokom in poiščemo predmete, ki se začnejo na določeno črko. Predmete lahko zraven črk narišemo ali pa jih celo prilepimo (fižol, vrv, kamenček, bombon …). Tak plakat bo za otroka veliko bolj privlačen kot črno-bela abeceda v okvirju na steni izven njegovega vidnega polja.
  6. Z različnimi dejavnostmi mu omogočimo, da razvija sposobnosti, ki vplivajo na učenje branja in pisanja.

Če bo otrok izpostavljen takemu okolju, bo kmalu želel tudi sam spoznati črke in zapisati svojo prvo besedo. Učenje črk naj nikakor ne poteka tako, da vzamemo list papirja in svinčnik, se usedemo za mizo in zapišemo črke, ki jih otrok nato preslika. Otrok naj se najprej seznani s črkami v večjem formatu, najbolje pa je, da pri spoznavanju vključuje čim več čutil.

Dejavnosti, ki jih lahko ponudimo:

Mavrične črke

Posamezno črko zapišemo na list (A5 format), otrok pa jo prevleče s čim več različnimi barvami (z voščenko, flomastrom, barvico). Po črki naj potuje na tak način, kot črko zapisujemo.

Oblikovanje črk z nalepkami ali štampiljkami

Na list večjega formata zapišemo otrokovo ime ali drugo besedo, otrok pa linije črke prelepi z majhnimi samolepilnimi krogci ali pa potiska s štampiljko. Lahko odtiskuje tudi s prstnimi barvami.

Sestavljanje zlogov, besed s kockami

Na list napišemo besedo z velikimi tiskanimi črkami, otrok pa pod naš napis isto besedo sestavi iz kock. Če nimamo kock s črkami, lahko sami nalepimo črke na lego kocke, pokrovčke od plastenk, plastične kozarčke ipd. Vnaprej lahko pripravimo tudi kartice z besedami in otroku omogočimo samostojno igro. Za sestavljanje zlogov in besed lahko uporabljamo tudi velike lesene/plastične črke.

Pisanje v mivko, zdrob, peno za britje

Na pladenj nasujemo mivko, zdrob ali namažemo peno za britje in pripravimo kartice s črkami ali zlogi, ki jih otrok s prstom napiše (nariše) v izbrano snov.  Na podoben način poteka tudi dejavnost, pri kateri otrok s palčko za ušesa piše po prozorni vrečki, ki smo jo napolnili s tempera barvo.

Iskanje črke

Na list napišemo množico različnih črk. Otrok mora poiskati in obkrožiti/pobarvati vse črke A oz. črko, ki jo določimo. Če otrok že pozna črke, je navodilo lahko ustno, v kolikor pa črk še ne pozna, na list na veliko zapišemo črko, ki jo išče.

Pripenjanje ščipalk

Na kartice zapišemo besede tako, da je vsaka črka v svojem kvadratku. Otrok poišče ščipalke, na katerih so zapisane izbrane črke, in jih pripne nad/pod ustrezen kvadratek.

Skakanje s črke na črko

Na tla prilepimo liste s črkami, otrok pa po navodilih skače iz črke na črko. Lahko govorimo tudi besede, otrok pa mora ugotoviti začetni glas in ga povezati z ustrezno črko, na katero skoči.

Spomin s črkami

Na kartončke ali papirnate krožnike napišemo po dve enaki črki in se igramo spomin. Pripravimo lahko tudi spomin, pri katerem par predstavljata črka in sličica pojma, ki se začne na enako črko.

Naj bo učenje pisanja in branja zabava za celo družino.

Članek o razvoju pismenosti pri predšolskem otroku.

Članek je za vas napisala varuška Manca (Manca Zorko), absolventka Razrednega pouka.

Fotografije: Mami z objektivi

Viri:

Pinterest, ključna beseda writing for preschoolers

Vonta, T. (2005). Zgodnje opismenjevanje v luči otrokovih potreb. V Zgodnje opismenjevanje – opismenjevanje od vrtca do univerze, zbornik prispevkov, Kranjska Gora, 1. in 2. april 2005 (str. 61). Ljubljana: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.

17.09.2018