KAJ JE GOZDNA PEDAGOGIKA?

Gozdna pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju na temo gozda, gozdarstva. Gre za vedo, ki si je za svoj cilj zastavila, da človeka (spet) poveže z naravo, pri čemer si želi, da bi ta gozd doživel z vsemi čutili. Gre za t.i. doživljajsko pedagogiko, katere začetki segajo v Kalifornijo, kjer je naravoslovec Joseph Cornell preko delavnic med otroke delil svojo ljubezen do narave. V Evropi se je omenjena ideja prvo pojavila v skandinavskih državah.

V preteklosti so ljudje živeli in bili eno z naravo. Na neki točki pa se je sodoben človek od nje začel oddaljevati. Otroci dandanes veliko časa preživijo znotraj štirih sten. Kljub številnim igračam, pozabljamo, da ima le narava tisto pravo moč, da naenkrat stimulira vse čute in tako pripomore k čim boljšemu razvoju in počutju. Kako zelo pomembno je, da otrokom omogočimo čim več stika z naravo, se zavedajo tudi nevrofiziologi, ki opozarjajo na dejstvo, da se možgani pospešeno razvijajo v prvih petih letih življenja. Aktiven otrok, ki se veliko giba, s tem povečuje število povezav med nevroni (kvalitetnejša tvorba sinaps). Z aktivnostjo je neposredno povezan termin izkustvo, ki predstavlja sam temelj gozdne pedagogike.

Ko govorimo o gozdni pedagogiki, govorimo o odprtem učnem okolju, ki je po mnenju nekaterih ena izmed najtežjih metod poučevanja. Pri odprtem učnem okolju namreč tisti, ki se uči, določa vsebino in aktivnosti. Ideja tovrstnega poučevanja oz. učenja izhaja iz konstruktivizma, za katerega je značilno, da si otrok sam »zgradi« znanje, na način, da sam išče odgovore na lastna vprašanja. Otroci so na ta način aktivno vključeni, saj jim znanje ni ponujeno na pladnju, temveč jim je podan le problem ali izziv, na katerega v trenutnem času in prostoru iščejo možne rešitve. Problem ali izziv naj predstavlja tisto, kar otroka v danem trenutku navdihne oz. kar v tistem trenutku potrebuje. Pri tem je bistveno raziskovanje, ki je posledica otrokom prirojene radovednosti. Plod tovrstnega raziskovanja narave pa je krepitev ustvarjalnosti.

SODELOVANJE RAZLIČNIH STROKOVNJAKOV

Pomembno je, da gozdni pedagog (gozdar) že v sami fazi načrtovanja sodeluje s pedagoškim delavcem. Prvi je namreč strokovnjak, poznavalec gozda, gozdnih površin in tisti, ki zna oceniti varnost gozdne površine, medtem ko drugi bolje pozna otroke in njihove razvojne značilnosti, hkrati pa lahko otroke že pred obiskom gozda pripravlja nanj. Naloga gozdnega pedagoga torej ni, da ta v celoti prevzame učni proces, temveč je priporočljivo, da se strokovnjaka pri svojem delu kar se da dopolnjujeta.

KO ČUTILA OŽIVIJO…

Otroci svojo radovednost potešijo tako, da aktivirajo svoja čutila in si predmet ali žival dobro ogledajo, povonjajo plod drevesa, otipajo lubje, okusijo roso ali preprosto prisluhnejo oglašanju ptic. Prav tako gozdna pedagogika izkorišča še eno izmed posledic aktivacije več čutov hkrati in sicer boljšo zapomnitev informacij, snovi. Otrok preko čutnih zaznav in gibanja spoznava sebe in okolje, v katerem se giblje. K temu pripomorejo tudi odrasli, ki jih spodbujajo k prepoznavanju in reflektiranju občutij, zaznav in doživetij, da jih ta lažje osmisli in nova spoznanja poveže v smiselno celoto.

PRIPOROČILA ZA DELO Z OTROKI

Eva Pori, vzgojiteljica predšolskih otrok v članku z naslovom Uresničevanje inovativnega pedagoškega pristopa – inovacijski projekt gozd v objemu, navaja kar nekaj priporočil za delo z otroki pred, med in po obisku gozda. V nadaljevanju predstavljam nekatera izmed njih:

• Pred odhodom v gozd se je z otroki potrebno pogovoriti o pravilih obnašanja
• Gozdni prostor, ki ga bomo obiskali naj bo izbran po kriteriju varnosti
• Gozd obiščimo vsaj enkrat tedensko, ne glede na vreme
• V gozd ne odnašamo didaktičnega materiala, temveč omogočimo igro z gozdnim materialom
• Po potrebi gozdni prostor omejimo z vrvico (prvo starostno obdobje) in s tem preprečimo oddaljevanje otrok
• Po obisku gozda spodbudimo otroke k pogovoru in samorefleksiji (besedno izražanje, risbe, gozdne knjige ipd.)

POZITIVNI UČINKI GOZDNE PEDAGOGIKE

Dejavnosti v sklopu gozdne učne pedagogike stimulirajo otrokov psihosocialni, fizični in kognitivni razvoj. Vzgojitelji, učitelji, gozdni pedagogi in drugi strokovni delavci opažajo, da otroci po rednih obiskih gozda sčasoma:

• Razširijo svoj besedni zaklad
• So bolj motivirani za sodelovanje
• Postanejo bolj pogumni in samozavestnejši pri učenju in prilagajanju
• Izražajo več pozitivnih in manj negativnih čustev
• Postanejo boljši opazovalci in raziskovalci

Običajno se izboljša/-jo tudi:

• Koncentracija
• Spomin
• Koordinacija celega telesa
• Ročne spretnosti
• Občutek za orientacijo
• Zaupanje vase in v lastne sposobnosti

Gozdna pedagogika pa ne koristi le otrokom, učencem. Poučevanje v naravnem okolju namreč tudi pedagogom omogoča razvoj novih pedagoških idej in metod ter osebno rast (Mreža…, 2016).

MREŽA GOZDNIH VRTCEV IN ŠOL SLOVENIJE

Več kot polovico Slovenije prekriva gozd. Poleg vseh osnovnih nalog in koristi gozda, ta postaja v zadnjih letih zanimiv tudi za šole in vrtce, predvsem tiste, ki imajo gozd v neposredni bližini. Da šola ali vrtec postaneta gozdna šola oz. vrtec, morata izpolnjevati določene pogoje. Skozi celo leto mora vrtec vsaj tedensko ali enkrat na štirinajst dni, ter šola vsaj enkrat mesečno obiskovati bližnji gozd ali drugo naravno okolje, ki je izbrano na osnovi določenih kriterijev (dostopnost, zdravje, varnost), pri čemer cilj gozdne pedagogike ne sme biti le obisk gozda, temveč naj imajo tovrstna gozdna potepanja predvsem smisel. V naravnem okolju se morajo dobro počutiti vsi vključeni, tudi pedagogi. Učenje in raziskovanje v tovrstnem okolju morata potekati na osnovi odprtega učenja, pri čemer v sklopu dejavnosti upoštevamo zmožnosti otrok.

Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije je nastala pod okriljem Inštituta za gozdno pedagogiko, v sodelovanju z različnimi vrtci in šolami. Cilj mreže je spodbujati radovednost, sodelovanje, kreativnost in inovativnost otrok in odraslih.

ZAKLJUČEK

Peljimo torej otroke v gozd. Tam se umirijo, raziskujejo in so preprosto srečni ter svobodni. Nimate idej kaj tam početi? Se vam zdi, da ste že vse izkoristili? Preverite na naslednji povezavi (https://www.dropbox.com/s/19y59s7hhhswo8s/Gozd%20oblikuje%20%C5%BEivljenje%20kon%C4%8Dna%20Natalija.pdf?dl=0), kjer se nahaja mnogo idej za aktivnosti, ki jih je pripravila Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, v sodelovanju z Gozdarskim Inštitutom Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije.

Članek je za vas napisala varuška Manca (Manca Kozinc), študentka Specialne in rehabilitacijske pedagogike.

VIRI:

Györek, Natalija (2013). Gozdna pedagogika v Sloveniji – priložnost za povezovanja in nova znanja. Gozdarski vestnik, letnik 71 (4), str. 225-234.

Keber, Darja (2016). Zakaj otroku ponuditi gozd?. Didakta, letnik 25 i. e. 26 (189), str. 4-6.

Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije (2013). Pridobljeno s http://www.gozdnivrtec.si/sl/http://www.gozdnivrtec.si/sl/

Planinšek, Špela, Ferreira, Andreja, Japelj, Anže (2016). Okoljska vzgoja naj pomaga mladim bolje razumeti gozd. Gozdarski vestnik, letnik 74(9), str. 372-378.

Pori, Eva (2016). Uresničevanje inovativnega pedagoškega pristopa – inovacijski projekt Gozd v objemu. Didakta, letnik 25 i. e. 26 (189), str. 7-10.

Turk, Nuša (2014). Gozdna pedagogika. Vzgoja, letnik 16 (61), str. 48-49.