Motnje pozornosti in hiperaktivnosti (v nadaljevanju ADHD) so ene najbolj pogosto diagnosticiranih motenj v otroštvu.
Hitreje kot je motnja prepoznana, lažje lahko zmanjšamo oz. celo preprečimo negativne posledice za otroka. Kljub temu, da otroci s to motnjo pogosto že zgodaj v otroštvu kažejo znake nepozornosti, hiperaktivnosti in impulzivnosti, ostane ta največkrat neprepoznana vse do osnovne šole.
V praksi so le redki primeri, kjer je ADHD diagnosticiran preden otrok prestopi prag osnovne šole. Strokovnjaki se namreč izogibajo prezgodnjem dodeljevanju diagnoz, saj ta hitro predstavlja »etiketo«, prav tako pa je rahlo drugačno vedenje še vedno lahko znotraj sprejemljivega v določenem razvojnem obdobju, ko se otrok še uči socialnih pravil in delovanja znotraj socialne sredine ter ko se še navaja na strukture in zahteve šolskega okolja.
Kljub temu pa je pomembno, da so vzgojitelji (in učitelji), pozorni na znake vedenj, ki se pojavljajo ter da otroka ne apriori označijo za nagajivega, razvajenega ali kot tistega, ki ne upošteva pravil. Prav oni namreč so tisti, ki poleg staršev preživijo največ časa z otrokom in lahko prepoznajo prve znake, ki lahko nakazujejo na ADHD. Da bi bilo prepoznavanje znakov učinkovito, tako vzgojitelji kot učitelji potrebujejo nekaj znanja o značilnostih, naravi in vzrokih za ADHD pa tudi o načinih učinkovite podpore in pomoči.
- DEL – SPLOŠNO O ADHD
- DEL – RAZUMEVANJE OTROKA Z ADHD IN DELO Z NJIM (Članek bo objavljen 8.3.2018)
- DEL – AKTIVNOSTI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA OTROKA Z ADHD (Članek bo objavljen 15.3.2018)
KAJ SPLOH JE ADHD?
ADHD je razvojna motnja, za katero so značilni znaki
- pomanjkljive pozornosti
- hiperaktivnosti in
- impulzivnosti
…ki bistveno ovirajo posameznikovo funkcioniranje na učnem socialnem in delovnem področju (APA, 1994 v Rotvejn Pajič, Pulec Lah, 2011).
Vedenjska slika težav je specifična za samega posameznika, izražanje težave pa je tudi okoljsko in razvojno pogojeno, kar pomeni, da se znaki težav spreminjajo oz. se kažejo različno v različnih situacijah in razvojnih obdobjih.
Posameznik ima težave pri soočanju z zahtevami iz okolja, ki jih zaradi svojih posebnosti v odzivanju in ravnanju ne more zadovoljiti.
Težave se pojavljajo na kontinuumu – od blažjih do bolj izrazitih.
Težave s pozornostjo in nemirnostjo se kažejo že pred vstopom v šolo, a so najpogosteje prepoznane šele kasneje – v obdobju šolanja.
VRSTE IN ZNAKI
Na osnovi DSM-IV klasifikacije ADHD ločujemo na tri podskupine težav:
- bolj izražena pomanjkljiva pozornost
- bolj izražena hiperaktivnost in impulzivnost
- kombinirana oblika
Za vsako skupino težav, klasifikacija navaja kriterije za postavitev diagnoze.
- kriteriji so razdeljeni na dve skupini: za določanje pomanjkljive pozornosti in za določanje hiperaktivnosti in impulzivnosti
- posamezen kriterij pri otroku potrdimo, če je vedenje značilno bolj pogosto in/ali intenzivno kot pri vrstnikih iste mentalne starosti
| POMANJKLJIVA POZORNOST | HIPERAKTIVNOST | IMPULZIVNOST |
| težave pri osredotočanju na detajle, pogoste napake pri šolskem delu in drugih aktivnostih zaradi nepazljivosti | pogosti nemirni gibi rok in nog, zvijanje na stolu | Pogosto odgovori na vprašanje še preden je to v celoti izgovorjeno |
| težave pri vztrajanju in vzdrževanju pozornosti pri nalogah ali igri | težko sedi mirno, kadar se to zahteva | Težko počaka, da pride na vrsto v skupini, pri igri |
| pogosto se zdi, kot da otrok ne sliši, kaj mu govorimo | pogosto bega, teka naokoli, ko to ni primerno | Pogosto moti ali nadleguje druge: npr. prekine pogovor ali igro drugih otrok |
| težave pri sledenju navodilom in dokončanju šolskih nalog, drobnih opravil ali drugih zadolžitev (vendar ne zaradi nerazumevanja ali opozicionalnega vedenja) | težko se tiho, umirjeno igra oz. vključuje v sproščujoče aktivnosti | |
| težave pri načrtovanju in organiziranju dejavnosti | vedno je v gibanju, deluje kot »perpetum mobile« | |
| izogibanje zadolžitvam in težave pri izvajanju nalog, ki zahtevajo določen mentalni napor | pogosto prekomerno govori | |
| izgubljanje stvari, šolskih potrebščin | ||
| otroka pogosto zmotijo nebistveni zunanji dražljaji | ||
| pozabljivost v vsakodnevnih aktivnostih |
Da strokovnjaki diagnosticirajo ADHD pri otroku, mora biti prisotnih vsaj 6 kriterijev, ki trajajo vsaj 6 mesecev. Poleg tega se mora vedenje pojavljati v več situacijah, nekateri znaki pa morajo biti prisotni že pred vstopom v šolo.
VZROKI
Raziskave na tem področju nakazujejo nevrofiziološko osnovo težav, ki so lahko tudi dedno in okoljsko pogojene.
POGOSTOST MOTENJ
- 3-5% otrok v šolskem obdobju
- 2-6x pogosteje pri dečkih kot pri deklicah (deklice ostajajo manj prepoznane)
PRIDRUŽENE IN SOPOJAVLJAJOČE TEŽAVE
- na področju učenja (napake, ki niso posledice neznanja, ne dokonča naloge, se ne zna organizirati, ne sledi navodilom ipd.)
- medsebojnih odnosov (izolirani in odstranjeni iz strani vrstnikov, četudi si želijo družbe)
- čustvovanja (zaradi nenehnih negativnih povratnih informacij – nizka samopodoba, motnje razpoloženja idr.)
- vedenja (šibka je samokontrola, se ne držijo pravil, vedenjsko moteči)
Članek je za vas napisala varuška Manca (Manca Kozinc), študentka specialne in rehabilitacijske pedagogike.
Literatura:
Pulec Lah, S., Novak, T., Polak, A. (2017). Preschool teachers’ knowledge about attention deficit hyperactivity disorder. V Sekušak Galašev, S., Jeđud Borić, I., Hržica, G., Bradarić Jončić, S., Jandrić Nišević, A., Kuvač Kraljević. J., … Wagner Jakab, A. (2017). Book of abstracts – The 9th Intenational Conference of the Faculty of Education and Rehabilitation Scinces University of Zagreb. Pridobljeno s: http://www.conference.erf.unizg.hr/images/ERFCON_2017_Book_of_Abstracts.pdf
Rotvejn Pajič, L., Pulec Lah, S. (2011). Prepoznavanje in diagnostično ocenjevanje motenj pozornosti in hiperaktivnosti. V Magajna, L., Velikonja, M. (2011). Učenci z učnimi težavami – prepoznavanje in diagnostično ocenjevanje. Pridobljeno s: http://www.ucne-tezave.si/files/2016/10/2_Prepoznavanje.pdf