jan 29, 2018
Varuška Živa

Zimski plastelin

facebookgoogle_pluspinterest

Ena izmed naših najljubših aktivnosti je ustvarjanje s plastelinom in drobnimi delci. Otokom sem tokrat ponudila plastelin PlayDoh v modri barvi, zraven pa dodala plastične snežinke, male steklene kamenčke in bleščice. S prstki smo najprej naredili “palačinke”, nato pa z modelčkom za piškote v obliki snežinke izsekali snežinko. S ponujenimi drobnimi delčki smo jo nato okrasili.

Aktivnost lepo pomaga pri razvoju fine motorike in jo zato priporočam vsem!

Fotografije: Mami z objektivi

Zimski plastelin - fina motorika Zimski plastelin - fina motorika Zimski plastelin - fina motorika Zimski plastelin - fina motorika Ustvarjanje s plastelinom Zimski plastelin - fina motorika

jan 29, 2018
Varuška Živa

Tedenski jedilnik 29-2.2.2018

facebookgoogle_pluspinterest

Zdravo kosilo, Mami z objektivi

PONEDELJEK
Zajtrk: kruh, maslo, marmelada, mleko
Kosilo: goveja juha, zelenjavna rižota, rdeča pesa
Malica: sadje, kruh, jogurt, grisini, suho sadje…

TOREK
Zajtrk: mlečni riž
Kosilo: enolončnica, miške
Malica: sadje, kruh, jogurt, grisini, suho sadje…

SREDA
Zajtrk: kruh, sir, kumarice, čaj
Kosilo: paradižnikova juha, riba, polenta, kuhana zelenjava
Malica: sadje, kruh, jogurt, grisini, suho sadje…

ČETRTEK
Zajtrk: koruzni kosmiči, mleko
Kosilo: bučna juha, pečen piščanec, rizi bizi, kuhana zelenjava
Malica: sadje, kruh, jogurt, grisini, suho sadje…

PETEK
Zajtrk: kruh, skuta, kakav
Kosilo: brokolijeva juha, njoki bolognese, kuhana zelenjava
Malica: sadje, kruh, jogurt, grisini, suho sadje…

Fotografija: Mami z objektivi

jan 23, 2018
Varuška Živa

Stopljeni snežak – enostavna zimska aktivnost

facebookgoogle_pluspinterest

Z otroki smo se prejšnji teden lotili nove likovne aktivnosti in sicer stopljenih snežakov.

Aktivnost je bila sestavljena iz treh delov.

V prvem delu smo navadne bele liste razrezali na koščke. Fanta sta koščke naredila sama in tako še dodatno vadila rezanje s škarjami, mlajšim pa sem koščke narezala jaz. Ker so najmlajši otroci prvič vadili lepljenje z lepilom, sem jim naredila kose velike približno 7*7 cm.

V drugem delu naloge so otroci čim bolj natančno prekrili list z modro tempero. Ponudila sem jih široke čopiče in tempero malce razredčila za lažje prekrivanje.

V tretjem delu naloge pa smo se lotili lepljena. Fanta sta z lepilom v stiku na pobarvani list lepila kose, ki sta jih prej razrezala. Za korenček pa sem jima na oranžen papir narisala trikotnik, ki sta ga izrezala sama, oči pa sem naredila jaz.

Fanta sta celotno aktivnost, razen oči, naredila sama in bila na končni izdelek res ponosna. Za najmlajše je bilo lepljenje, kar velik izziv, saj so se z njim soočili prvič in smo se tehnike šele učili.

Za aktivnost potrebujete le papir, tempero, lepilo in škarje in je zato primerna za vsak dom 😀

Stopljeni snežak - enostavna zimska likovna aktivnost Barvanje papirja Barvanje papirja Barvanje papirjaRezanje s škarjami Lepljenje koščkov snežaka Lepljenje koščkov snežaka Lepljenje koščkov snežaka Lepljenje koščkov snežaka

Stopljeni snežak - enostavna zimska likovna aktivnost

jan 18, 2018
Varuška Živa

Razvoj govora pri otroku

facebookgoogle_pluspinterest

Vse stvari v življenju se razvijejo postopoma. Še posebej vse tiste najbolj zapletene, a hkrati najpomembnejše in najboljše. Pogosto je vanje potrebno vložiti veliko truda, zato pogosto obupamo in jih ne razvijemo do konca.
K sreči pa z razvojem govora ni tako. Poleg hoje po dveh nogah je govor človeku prirojen, kar pomeni, da se bo razvil brez posebnega truda otroka, če bo le slišal govor drugih okoli sebe. Kar naenkrat nas bo otrok presenetil s svojo prvo besedo, nato še drugo in morda zelo kmalu še tretjo. Sicer je prva beseda res pomemben mejnik v otrokovem govornem razvoju, toda celotno leto prej otrok preseže še toliko mejnikov v razvoju govora, da jih ne gre zanemariti, in jim mora po mojem mnenju vsak starš, skrbnik ali tisti, ki se profesionalno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem otrok, nameniti veliko pozornost.

Razvoj govora pri otroku

Kako zgleda 1. mesec po rojstvu otroka? V tem času, torej v obdobju novorojenčka, je primarni vir otrokove komunikacije jok. Novorojenček že proizvede nekaj zvokov, ki nas lahko spominjajo na nekatere samostalnike. Oglaša se tudi z visokimi toni ob zaključku joka. V resnici pa je vse našteto že prva oblika komunikacije otroka. Z jokom doseže pozornost staršev, kar pa je tudi vse, kar v tem obdobju novorojenčka potrebuje – zadovoljitev fizioloških potreb.  Ko so zadovoljene, dobimo sladek nasmeh otroka in pogled v oči – očesni stik in nasmeh sta poleg joka glavna znaka otrokove želje po komunikaciji.

Kasneje, v obdobju od 2. pa do 5. meseca, otrok joka manj časa, a na različne načine. Še vedno je jok glavno sredstvo komunikacije, a jok zaradi lakote ni enak joku zaradi bolečine in jok zaradi neugodja ob polni plenici ni enak nobenemu od prejšnjih dveh. Pri približno 3 mesecih se pojavi se tudi oglašanje, ki ga imenujemo gruljenje – slišati je kot oglašanje goloba; otrok vokalizira nekaj glasov (aaa, eee). Pri 5 mesecu se pojavi obdobje bebljanja, ko otrok združi samoglasnik in soglasnik (ga-ga). Uporablja že glasove za vse samoglasnike ter lažje soglasnike (m, k, g, p in b). Otrok se že glasno smeje in prepozna glasove domačih.

Razvoj govora pri otroku

V obdobju od 6. do 12. meseca se najprej pojavi obdobje čebljanja (ponavlja posamezne zloge, kot so ma-ma, pa-pa, ba-ba). Predvsem starši to pogosto zamenjajo z dejansko prvo besedo, ki pa se pojavi šele pri koncu tega obdobja. Gre le za otrokovo igranje z govornimi organi (ustnice, grlo, …) in ne za dejanske besede, saj teh zlogov (npr. ma-ma) otrok ne uporabi vsakič, ko zagleda mamo, ampak tudi ob hranjenju, igri, … Pri približno 11. mesecu se pojavi tudi raba gest, ki so predhodnice govora (pomaha »pa-pa«, pošlje poljubček). Otrok že razume kar nekaj besed, na katere se tako ali drugače odzove.

Nato pa se pojavi obdobje, ko se pri večini otrok pojavi prva beseda (po navadi mama, tata in/ali še katera druga polnopomenska beseda – razni »ne«, »pa«, … ne štejejo kot beseda, saj jo mora otrok vedno uporabiti v enaki situaciji oziroma ob isti osebi – to pomeni, da bo mamo vedno poimenoval z »mama«). Do 18. meseca bo otrokov govor enobeseden, razumel pa do okoli 50 besed. Veliko bo žlobudranja (nerazumljivih besed), znal pa bo upoštevati mnogo preprostih navodil (»pridi«, »sedi tja«, …).

Mother playing with one year daughter isolated on white

Mother playing with one year daughter isolated on white

V obdobju od 18. do 24. meseca sledi velik napredek v razvoju otrokovega besednjaka. Uporablja t.i. telegrafski govor, kar pomeni, da združi samostalnik in glagol, brez funkcijskih besed (ne uporabi veznikov, oblik za osebo …, reče npr. le »medo jedel«, »avto pelje«). Pozna nekje med 150 in 300 besed.
Do 3. leta poskuša z novimi glasovi, a njegovi govorni organi še niso dovolj razviti, zato ne more tako dobro artikulirati (izgovoriti), kot bi želel (le nekje do 60% besed je razumljivih odraslim osebam). Razume pa mnogo več besed, nekje med 800 in 1000.
Do 4. leta žlobudranje praktično upade in razumljivost besed se dvigne na skoraj 100% (pomanjkljiva pa sta še vedno »r« in »l«). Pogosto še ne uporablja množine, uporablja pa 3-4 besede v stavkih.

Nekje do 6. leta, torej tik pred vstopom v osnovno šolo, pa se otrokov govor popolnoma razvije – je tekoč, popolnoma razumljiv, uporablja tudi 5 ali več besed v stavku, tvori vprašanja, pripoveduje zgodbe (v katerih je sicer veliko mašil v obliki »in pol«, »pa«, ki so povsem običajna pri tej starosti). Njegov besednjak strmo narašča, razume pa tudi do 3000 besed.

In tako kmalu zatem postane način govora otroka enak govoru odraslih. Pa vendar bi rada za zaključek poudarila še eno stvar – vse zgoraj napisano so le GROBI mejniki, ki se pojavljajo pri večini otrok in so le izhodiščno povprečje, ki se uporablja predvsem v logopediji, v namen logopedske obravnave in načrtovanja aktivnosti na obravnavi. Nikakor ne pomeni, da če otrok pri 15. mesecu  še ni izgovoril 1 besede, je z njegovim govornim razvojem nekaj narobe. Tudi nikakor ni alarmanten znak, če otrok pri 13. mesecu še ne maha »pa-pa«. Vse je odvisno od okolja, v katerem otrok in njegova družina živi – dovolj spodbud iz okolja in govor bo iz otroka prišel sam od sebe, saj mu je, kot sem omenila že v uvodu, prirojen. Zato: čim več branja, petja pesmic, oponašanja živali, vozil, zvokov iz okolja in predvsem običajnega in sproščenega pogovarjanja z otrokom – čeprav zgleda, kot da se pogovarjate sami s seboj, je to najboljša naložba v otrokov govorni razvoj.

 

Članek je napisala varuška Gaja (Gaja Švigelj, študentka 2. letnika logopedije in surdopedagogike)

*Referenca, po kateri so povzeti mejniki: Marjanovič Umek, L., Kranjc, S., Fekonja Peklaj, U., Saksida, I. (Ur.). (2006). Otroški govor: razvoj in učenje, (Zbirka Zrenja). Domžale: Izolit. 182 str., ilustr

jan 15, 2018
Varuška Živa

Zimske slike

facebookgoogle_pluspinterest

Z otroki smo se prejšnji teden lotili zimskih slik. Kako se lotiti izdelave? Z belo voščenko narišete vzorček, ki ste si ga zamislili. Voščenka mora biti mastna, saj bo le tako dobro odbijala vodo (najboljše so Duga voščenke). Otrokom nato ponudite vodene barve, s katerimi po svoji želji prekrijejo list. Med slikanjem se bodo pokazale risbe, ki ste jih narisali prej.

Ker smo moji otroci stari eno leto sem vzorčke narisala jaz, v kolikor imate starejše otroke, pa naj si skrito sliko narišejo kar sami. Po četrtem letu imajo nekako dovolj moči, da voščenko dovolj pritisnejo.

Aktivnost priporočam, saj so rezultati res slikoviti.

Zimske slike - zimske aktivnosti za otroke

Zimske slike - zimske aktivnosti za otroke Zimske slike - zimske aktivnosti za otroke Zimske slike - zimske aktivnosti za otroke Zimske slike - zimske aktivnosti za otroke

Strani:1234567...269
Prijavi se na novičke:

Mami z objektivi

Revija Zmajček

Arhiv

  • + 2018 (21)
  • + 2017 (130)
  • + 2016 (174)
  • + 2015 (228)
  • + 2014 (275)
  • + 2013 (238)
  • + 2012 (226)
  • + 2011 (51)